Pionir modernega čebelarstva in duhovni steber Preddvora
Fran Serafin Lakmayer je bil češko-slovenski duhovnik, napreden mislec in eden najpomembnejših pionirjev modernega čebelarstva na Slovenskem. V Preddvoru je deloval med letoma 1908 in 1929, kjer je s svojim znanjem, zgledom in predanostjo močno zaznamoval razvoj lokalnega čebelarstva in širše skupnosti.
Fran Serafin Lakmayer je bil češko-slovenski duhovnik, napreden mislec in eden najpomembnejših pionirjev modernega čebelarstva na Slovenskem. Njegovo delo je odločilno zaznamovalo razvoj čebelarske stroke, zlasti pa Preddvor, kjer je deloval med letoma 1908 in 1929 ter s svojim znanjem, zgledom in predanostjo močno vplival na lokalno skupnost.
»Bodite ponižni, kot čebelarji pa še posebej!
To je prva in poglavitna dobra lastnost vsakega naprednega čebelarja. Kakor hitro si čebelar začne domišljati, da že vse ve, je v čebelarski stroki že za korak nazadoval. Učimo se, berimo, poizkušajmo in poslušajmo tudi mnenja drugih.«
Fran Lakmayer
Slovenski čebelar, 1905
Mohorjeva družba je leta 1908 v Celovcu izdala za takratne razmere izjemno obsežno in tehtno čebelarsko knjigo – učbenik v slovenskem jeziku Umni čebelar, ki jo je napisal Fran Lakmayer, takratni župnik pri Sv. Joštu nad Vrhniko in pozneje v Preddvoru. Delo je izšlo v dveh »snopičih« v kar 84.389 izvodih in je kmalu našlo pot v skoraj vsako slovensko čebelarsko hišo. Prvi del Splošno čebelarstvo je izšel leta 1907, drugi del Napredni čebelar pa leta 1908, že v času njegovega službovanja v Preddvoru.
Knjiga je slovenskim čebelarjem približala sodobne metode reje čebel in pomembno prispevala k prenosu znanja ter napredku stroke. Številnim generacijam čebelarjev je bila zanesljiv priročnik, ki ga mnogi uporabljajo še danes. Leta 1922 je izšla druga, nekoliko skrajšana in dopolnjena izdaja, v kateri je avtor vključil tudi novejša spoznanja ter uporabo AŽ-panjev.
Lakmayer ni bil le teoretik, temveč predvsem vzornik, mentor in podpornik čebelarjev v praksi. Zavzemal se je za sistematično izobraževanje, sodelovanje in povezovanje čebelarjev ter za uporabo naprednih panjev s premičnim satjem. S svojim znanjem in članki je od leta 1901 sodeloval v revijah Domoljub, Český včelař in Slovenski čebelar. V slednjem je leta 1920 izšla tudi njegova povest Čebelarji v Ljubočah, ki je bila leta 1930 prevedena v hrvaški jezik.
Življenje in delo
Fran Lakmayer se je rodil 24. julija 1863 v Hořinu (Hosínu) pri Budějovicah na Češkem. Gimnazijo je obiskoval v Jindřichovem Gradcu, kjer je leta 1885 maturiral, nato pa bogoslovje študiral v Ljubljani. Kot kaplan je služboval v Hrenovicah in Trnjem, pozneje pa kot župnik v Grahovem ter pri Sv. Joštu nad Vrhniko.
Za Preddvor je ključno njegovo skoraj dvajsetletno delovanje med letoma 1908 in 1929, ko je bil duhovni oskrbnik kraja ter eden najvidnejših pobudnikov čebelarstva. V tem času je bil več let predsednik kmetijske podružnice in več kot 21 let načelnik ter upravitelj preddvorske hranilnice in posojilnice. Njegov čebelnjak na Srednji Beli, pri Florjanu Mubi, je bil edinstven tako po zasnovi kot po načinu uporabe, vendar se je ta dragocena zapuščina po njegovem odhodu žal izgubila.
Poleg čebelarstva je bil dejaven tudi na drugih področjih družbenega življenja. Sodeloval je pri ustanavljanju hranilnice, kulturnega društva in drugih pobud, ki so pomembno prispevale k gospodarskemu in kulturnemu razvoju Preddvora.
Njegova življenjska pot se je končala 24. decembra 1946 na Vrhniki, kjer je tudi pokopan.
Zapuščina
Delo Frana Lakmayerja presega čas, v katerem je živel. Ostaja simbol znanja, predanosti naravi in skupnosti ter vrednot, ki jih čebelarji negujemo še danes. Preddvorsko čebelarsko društvo je v znak spoštovanja njegovih izjemnih zaslug po njem poimenovalo svoje društvo. Častno plaketo z njegovim imenom prejemajo čebelarji in zaslužni posamezniki, ki s svojim delom prispevajo k ugledu društva in čebelarstva.
Fran Lakmayer je s svojim delom pomembno prispeval k modernizaciji slovenskega čebelarstva. Med njegovimi ključnimi dosežki so:
- uvajanje novih tipov panjev s premičnim satjem,
- sistematično izobraževanje čebelarjev,
- spodbujanje organiziranega čebelarstva v lokalni skupnosti.
Poleg čebelarstva je bil dejaven tudi na drugih področjih družbenega življenja. V Preddvoru je sodeloval pri ustanavljanju hranilnice, kulturnega društva in drugih pobud, ki so krepile gospodarsko in kulturno življenje kraja.
V Preddvoru danes njegovo delo in prisotnost zaznamujeta spominsko obeležje ob čebelarski lipi ter lipov drevored, poimenovan v njegovo čast.
